Acts 15 in Tenharim

1 Aerẽ ko ojipe'g̃a nduri ogwyra hugwi Judéia hugwi judeus'g̃a. Antioquia pe g̃a nduri Jesus'gareheve'g̃a pyri g̃a mbo'eavo. Igwete g̃a ei g̃a pe: —Moisésva'ea ahe mbo'e ymya hako, ei g̃a. Nahã ahe ei akwaimba'eva'ea pe po raka'e: “Pekytiuka ti penhakwanhapira,” ei ahe, ei g̃a. Nurã ore ei kiro pe me no: Po ti pe napehendukatui Moisésva'ea nhi'ig̃agwera pejikytiukare'yma, a'ero po ti pe ndapehoi Tupana'ga pyri yvagi pe nehẽ, e'i tehe g̃a g̃a pe.

2 —Avi na rũi, ei Paulo'ga g̃a pe Barnabé'ga pavẽi. A'ea rehe Paulo'g̃a judeus'g̃a nhi'ig̃ayvahetei ja'javo g̃a pe. Nurã pevove'g̃a ei ojohupe: —Tikwaha katu ti a'ero. Timondo ti Paulo'g̃a Jerusalém me, ei g̃a. Ojipe'g̃a ti toho g̃a ndupi no. A'ero po ti g̃a hoi Jesus'ga moirũhara'g̃a pyri Jesus'gareheve'g̃a ndepiakatuhara'g̃a pyri nehẽ henduva g̃anhi'ig̃a, ei g̃a. A'ereki jara'g̃a e'i: “Ojikytiukare'ymame po ti judeus'g̃arũive'g̃a ndohoi yvagi pe Tupana'ga pyri avuirama nehẽ,” ei g̃a, ei g̃a. Tikwaha ti Jerusalémmeve'g̃a nhi'ig̃a a'ea rehe a'ero Paulo'g̃a ndurame imombe'gwovo nhande ve nehẽ, ei g̃a ojohupe. —Kwa, ei jara'g̃a.

3 A'ero Jesus'gareheve'g̃a Paulo'g̃a nderohoi pea rupi g̃a mondovouka. Igwete g̃a hoi Feníciapeve'g̃a gwyra rupi. Samariapeve'g̃a gwyra rupi g̃a hoi no. Ohorame g̃a hoi Jesus'gareheve'g̃a pyri. Igwete g̃a ei g̃a pe: —Judeus'g̃arũive'g̃a ojiko Jesus'ga rehe kiro nhande javijitehe, ei g̃a g̃a pe. G̃amombe'ua Jesus'gareheve'g̃a mbohorypavukari a'ero.

4 Aerẽ Paulo'g̃a vahemi Jerusalém me. Igwete Jesus'gareheve'g̃a ndoryndoryvamo g̃andura rehe gwepiakatuhara'g̃a pavẽi Jesus'ga moirũhara'g̃a pavẽi. Igwete Paulo'g̃a imombe'upavi g̃a pe. —Nahanahã Tupana'ga nhimoirũukari ore ve, ei g̃a. Nurã judeus'g̃arũive'g̃a jikogi Jesus'ga rehe kiro a'ero, ei g̃a imombe'gwovo g̃a pe.

5 A'ero fariseus'g̃a po'ami g̃apyteri pe. G̃a ko Jesus'gareheve'g̃a no. Igwete g̃a po'ami javo. —Judeus'g̃arũive'g̃a po ojikytiuka hamo Moisésva'ea remimbo'eagwera hendukatuavo hamo, ei g̃a. Pe'ji po pe g̃a pe a'ero hamo, ei g̃a jara'g̃a pe.

6 A'ero Jesus'ga moirũhara'g̃a jatykai Jesus'gareheve'g̃a ndepiakatuhara'g̃a pavẽi upa. —Marã po ti nhande ei a'ea pe naerũ? ei g̃a javo ojohupe.

7 Kiro g̃a nhomonhi'inhi'ĩhetei a'ea rehe upa. Aerẽ Pedro'ga po'ami javo g̃a pe. —Nhiirũ, pekwaha pe Tupana'ga nhi'ig̃agwera ji ve ikwehe. Ji ko pepyteripeva'ea, ei Pedro'ga. Igwete Tupana'ga ei ji ve: “Ndehe ti emombe'u pyryva'ea judeus'g̃arũive'g̃a pe Jesus'ga mombe'gwovo tohendu ti g̃a javo. A'ero po ti g̃a jikogi Jesus'ga rehe nehẽ,” e ko ga ji ve ikwehe, ei Pedro'ga g̃a pe. Igwete ji Jesus'ga mombe'ui g̃a pe.

8 G̃a ji rendukaturame Tupana'ga ei: “Pyry hete g̃ajikoga Jesus'ga rehe kiro judeus'g̃arũive'g̃a,” ei ga. A'ereki ga okwaha pa ahereaporog̃ita okovo, ei Pedro'ga. Nurã ga imondoi gwa'uva g̃a pyri, ei Pedro'ga. Pehepia ko ga imbuhuri na'ẽ gwa'uva nhande ve ikwehe. Na jitehe kiro ga imondoi a'ea judeus'g̃arũive'g̃a pe no, ei ga.

9 Tupana'ga pe ore judeusramo ojo'jajo'ja judeus'g̃arũive'g̃a pavẽi, ei ga. Omombo ga nhanderekote'varuhua nhande hugwi ikwehe. Na jitehe g̃a hugwi ga imombori g̃andekote'varuhua g̃a jikogame Jesus'ga rehe, ei Pedro'ga g̃a pe.

10 Maranuhũrame pe Tupana'ga mbokweraipotari kiro a'ero? ei ga. Pepotaruhu pe judeus'g̃arũive'g̃a mbopiro'ye'yma Moisésva'ea remimbo'eagwera hugwi novĩa, ei ga g̃a pe. Nhaneramonhava'ea nohendukatupavi Moisésva'ea remimbo'eagwera raka'e. Nhande na jitehe nihendukatupavi a, ei ga. Maraname pe euhui judeus'g̃arũive'g̃a pe naerũ tohendu katu ti g̃a a'ea javo, ei ga g̃a pe.

11 Nahã reki nhande ei: Jesus Cristo'ga remimombyryva g̃waramo nhande ve Tupana'ga nhandereaporog̃ita mbopyahui. Na jitehe garemimombyryva g̃waramo judeus'g̃arũive'g̃a pe Tupana'ga g̃andeaporog̃ita mbopyahui no, ei Pedro'ga imombe'gwovo g̃a pe.

12 A'ero g̃a nonhi'ig̃a'javi onhimongyavo. Kiro Paulo'ga imombe'umbe'ui g̃a pe ohoagwera Barnabé'ga pavẽi. —Tupana'ga oapouka ore ve ahemonhimomby'ava'ea judeus'g̃arũive'g̃a pyteri pe ikwehe, ei g̃a g̃a pe.

13 Paulo'g̃a imombe'upavirẽ kiro Tiago'ga ei g̃a pe no: —Nhiirũ, pejapyaka ti nhinhi'ig̃a rehe, ei ga g̃a pe.

14 Simão Pedro'ga omombe'u pe me Tupana'ga ag̃ataruhua judeus'g̃arũive'g̃a ndehe. Tupana'ga gwepiukarypy o'ag̃ataruhua g̃a ndehe he'yive'g̃a mo'emo'eamo ojiheva'ero, ei Tiago'ga g̃a pe.

15 Nanongara pe tuhẽ ko Tupana'ga nhi'ig̃a mombe'uharava'ea ei hako, ei ga. Omombe'u ahe Tupana'ga nhi'ig̃a ikwatija hako.

16 “Ymya ko Daviva'ea aheruvihavamo oko hako. Aerẽ ahana'ja ahepy'rovova'ea,” ei Tupana'ga. “Aerẽ ti ji jivyri nehẽ. Jijivyra'javame po ti ji g̃a mbojatykaa'javi nehẽ g̃anduvihavamo nehẽ,” ei ga.

17 “Nahã po ti jara'g̃a nhaporemo judeus'g̃arũive'g̃a ji rekari okovo ji rehe nehẽ – kiroki g̃a ji amo'emo'ẽ jijiheva'ero,” ei Tupana'ga.

18 “Poro ji ei jitekovo. Jihi akwahavuka nanongara ymya hako,” ei ga. Nahã ahe omombe'u ikwatija Tupana'ga nhi'ig̃a hako, ei Tiago'ga imombe'gwovo g̃a pe.

19 Igwete Tiago'ga ei no: —Nurã jihi a'e pe me kiro: Xa'eyme ti g̃a pe: “Tojikytiuka ti g̃a.” Xa'eyme ti a'ea judeus'g̃arũive'g̃a pe – kiroki g̃a gwerojijyi gweaporog̃ita kiro ojikoga Tupana'ga rehe, ei ga.

20 —Nahã tikwatija javo g̃a pe: “Tape'ui ti g̃ambatera g̃a ikwava'eg̃ame ha'angava pe g̃wemimbohetehara pe,” xa'e g̃a pe, ei ga. “Taperekoi ojipe'g̃a nembireko'g̃a,” xa'e g̃a pe. “Tape'ui mbiara hekoa ipore'ymame jugwi. Hekoa tape'ui no.” Nahã ti xa'e g̃a pe ikwatija nehẽ, ei Tiago'ga g̃a pe.

21 A'ereki nanongara rehe Moisésva'ea ombo'e ahe hako, ei ga. Sábado rupi judeus'g̃a hoi ojatykahai pe jipi imonhi'ig̃a ikwatijara pe Moisésva'ea remimbo'eagwera pe. Cidades pe nhaporemo g̃a imombe'ui a'ea ymya hako. Kiromo jitehe no, ei Tiago'ga g̃a pe.

22 Kiro Jesus'ga moirũhara'g̃a nhomonhi'imbavi Jesus'gareheve'g̃a ndepiakatuhara'g̃a pavẽi jara'g̃a pavẽi no Jesus'gareheve'g̃a. Igwete g̃a ei ojohupe: —Timondo ti mokonha'g̃a Antioquia pe a'ero tomombe'u katu ti g̃a nhanenhi'ig̃a g̃a pe, ei g̃a. Paulo'ga rupi po ti g̃a hoi Barnabé'ga rupi, ei g̃a. —Kwa, ei jara'g̃a. Igwete g̃a g̃a mo'ẽi ojipytera hugwi. Huvihava'g̃a g̃a g̃a mo'ẽi Silas'ga Judas'ga no. Ojipea ko Judas'ga rera Barsabás.

23 Igwete Jesus'gareheve'g̃a ikwatijari imondovo Judas'g̃a pe togweroho ti g̃a javo. Nahã g̃a ikwatijari inog̃a: “Kiro ore ikwatijari pe me. Jesus'ga moirũharamo orokwatija Jesus'gareheve'g̃a ndepiakatuhara'g̃a pavẽi,” ei g̃a ikwatija. “Pe ko judeus'g̃arũiva'ero peko novĩa. Emo nhande xanhomoirũirũ ag̃wamo nhandejikoga g̃waramo Jesus'ga rehe,” ei g̃a. “Igwete pe nduvi Antioquia pe. Jararamo pe nduvi Síriapeve'g̃a gwyri pe Cilíciapeve'g̃a gwyri pe no. Pe me nhaporemo ore ikwatijari imondovouka orenhi'ig̃a a'ero,” ei g̃a ikwatija g̃a pe.

24 “Orepyteripeve'g̃a oho pe pyri heikwehe. Omomyi g̃a pepy'a onhi'ĩteheavo pe me. Emo ore noromondoukari reki g̃a pe pyri. Ojiroho tehe g̃a heikwehe,” ei g̃a ikwatija g̃a pe.

25 “Nurã ore jatykai oronhomonhi'ig̃a orojupa. Igwete ore ei: ‘Timo'ẽ ti mokonha'g̃a mondovouka judeus'g̃arũive'g̃a pyri Paulo'g̃a ndupi,’ oro'e ore orojohupe,” ei g̃a. “Oroarõ hete memei ore Paulo'ga Barnabé'ga no.

26 Ndopojihuvi g̃a omanoa nhandepojykaharete'ga mombe'gwovo Jesus Cristo'ga mombe'gwovo jipi,” ei g̃a.

27 “Kiro ore mokonha'g̃a mo'ẽi g̃a mondovo Paulo'g̃a ndupi a'ero. Judas'ga ore oromondo. Silas'ga oromondo no. Tomombe'u katu ti g̃a orenhi'ig̃a pe me orerembikwatijara,” ei g̃a ikwatija g̃a pe. “Kiro ore ei pe me a'ero: Tape'ui g̃ambatera g̃a ikwava'eg̃ame ha'angava pe g̃wemimbohetehara pe. Hekoa tape'ui no. Mbiara tape'ui g̃a ipore'ymame hekoa jugwi. Taperekoi ojipe'g̃a nembireko'g̃a. A'ea pe jate oro'e ore ikwatija pe me. Ojipea pe ndoro'ei a'ero,” ei g̃a g̃a pe. “A'ereki pyry ore ve oro'ee'yma pe me. Pyry Tupana'ga ra'uva pe no,” ei g̃a. “Pehendu katu po pe orenhi'ig̃a a'ero hamo. Ki rupi a'ero.”

30 Nahã g̃a ikwatijari judeus'g̃arũive'g̃a pe inog̃a. Igwete g̃a imondoi g̃wembikwatijaragwera Judas'g̃a pe togweroho ti g̃a g̃a pe javo. A'ero Judas'g̃a herohoi pea rupi Antioquia pe. Ovahemame g̃a Jesus'gareheve'g̃a nderojatykai imondovo ikwatijara g̃a pe.

31 Igwete pevove'g̃a nhi'ig̃i jupe. A'ero g̃a ndoryndoryvamo omog̃ita repiaga.

32 Igwete Judas'ga nhi'inhi'ig̃i g̃a pe Silas'ga pavẽi g̃a mog̃itavo no. A'ereki g̃a Tupana'ga nhi'ig̃a mombe'uharamo tuhẽ oko no. Igwete g̃a Jesus'gareheve'g̃a mbojikohetei Jesus'ga rehe a'ero g̃a mbohoryva.

33 Opytaahi'vi Judas'g̃a pevo. Aerẽ g̃a ei Jesus'gareheve'g̃a pe: —Kiro po ti ore jivyri Jesus'ga moirũhara'g̃a pyri a'ero. A'ereki g̃a ore mbuhuruka avo ikwehe. —Pejivy ti a'ero g̃a pyri, ei g̃a g̃a pe. Emo Paulo'ga opyta Antioquia pe okovo Barnabé'ga pavẽi. He'yive'g̃a pavẽi g̃a pevove'g̃a mbo'embo'ei imombe'gwovo Tupana'ga nhi'ig̃a g̃a pe.

36 Aerẽ Paulo'ga ei Barnabé'ga pe: —Xajivyra'ja ti Jesus'gareheve'g̃a ndepiaga. Timbojoapiapi pa ti cidades nehẽ – perope nhande timombe'u g̃a pe nhandepojykaharete'ga nhi'ig̃a ikwehe, ei Paulo'ga ga pe. Tihepia ti g̃ajikoga Jesus'ga rehe ag̃wamo, ei ga ga pe.

37 —Kwa, ei Barnabé'ga. Xahoa'ja ti g̃a ndepiaga. Tiroho ti João Marcos'ga nhandejupi, ei ga ga pe.

38 —Tirohoyme ti ga, ei Paulo'ga. Opohi ga nhande hugwi Panfíliapeve'g̃a gwyri pe ikwehe. A'ero ga ndohoa'javi nhande rupi Tupana'ga nhi'ig̃a mombe'gwovo ikwehe, ei ga ga pe.

39 —Tiroho jate ti ga nhandejupi, ei Barnabé'ga ga pe. Igwete g̃a nhomonhi'ig̃ayvahetei ga rehe. A'ero g̃a nhomboja'ogi ojohugwi ogwovo. Barnabé'ga gweroho João Marcos'ga ojupi ga rero'ava itayharuhua pype. Chiprepeve'g̃a gwyri pe g̃a hoi a'ero ogwovo.

40 Paulo'ga ki a'e te gweroho Silas'ga ojupi ga rerogwovo. G̃a horame Jesus'gareheve'g̃a ei g̃a pe: —Tupana'ga ti tomombyry pe me pe nderekovo katu, ei g̃a Paulo'g̃a pe.

41 Igwete Paulo'g̃a hoi Síriapeve'g̃a gwyra rupi Cilíciapeve'g̃a gwyra rupi no. Igwete ga Jesus'gareheve'g̃a mbojikohetei Jesus Cristo'ga rehe.