Matthew 3:2 in Nadeb

2 Hahỹỹ d' mä ta kyyh: —Edaa däk hỹ pong jé hawät do ji tabag'ããs doo. Ti hyb n'aa bë eréd hõm nesaa doo, P'op Hagä Do wë bë h'yy kawareem hyb n'aa —näng mä Jowãw kyyh.

Other Translations

King James Version (KJV)

And saying, Repent ye: for the kingdom of heaven is at hand.

American Standard Version (ASV)

Repent ye; for the kingdom of heaven is at hand.

Bible in Basic English (BBE)

Saying, Let your hearts be turned from sin; for the kingdom of heaven is near.

Darby English Bible (DBY)

and saying, Repent, for the kingdom of the heavens has drawn nigh.

World English Bible (WEB)

"Repent, for the Kingdom of Heaven is at hand!"

Young's Literal Translation (YLT)

and saying, `Reform, for come nigh hath the reign of the heavens,'

Cross Reference

Matthew 4:17 in Nadeb

17 Ti m' ti noo gó Jesus du do däk tamaher'oot sahõnh hẽ sa hã. Hahỹỹ d' mä ta kyyh: —Edaa däk hỹ pong jé hawät do ji tabag'ããs doo. Ti hyb n'aa bë eréd nesaa doo, P'op Hagä Do wë bë h'yy kawareem hyb n'aa —näng mä Jesus kyyh.

Matthew 5:3 in Nadeb

3 —P'op Hagä Do ky n'aa edëng sa hã hẽ daab na'yyp doo, sa h'yyb gó jããm hẽ P'op Hagä Do hã daab 'yyp doo. Rawén ky n'aa kedëng, hỹ pong jé hawät do bag'ããs do karapee rabahadoo do hyb n'aa.

Matthew 5:10 in Nadeb

10 —P'op Hagä Do ky n'aa edëng da P'op Hagä Do karẽn do ramoo bok do hyb n'aa rarahejãã do hah'oop doo. Rawén ky n'aa kedëng, hỹ pong jé bag'ããs do karapee rabahadoo do hyb n'aa da.

Matthew 5:19 in Nadeb

19 —Jé P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do bód t'aats ky nadaheeh doo, ta wób tama met'ëëg bä ta nemuun raky nadaheeh hyb n'aa, jããm hẽ ky n'aa nets'äs da ta ti hedoo do hỹ pong jé hawät do tabag'ããs do mahang. Jé P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do ky daheeh doo, ta wób hã tama met'ëëg bä na-ããj hẽ, ky n'aa etsä däk tii, hỹ pong jé hawät do tabag'ããs do mahang —näng mäh.

Matthew 6:10 in Nadeb

10 Ãã etsẽẽ a hã, sahõnh hẽ mabag'ããs do nayyw hẽ takajaa hyb n'aa ãã wë. Ãã karẽn sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã habong do ramoo bok makarẽn doo, hỹ pong jé ramoo bok doo da makarẽn doo.

Matthew 6:33 in Nadeb

33 Taw'ããts hẽ pooj jé baad bë h'yyb padäg bë Yb bag'ããs do hã, baad hedoo do ji hã takarẽn do hã na-ããj hẽ. Tii bä kä, tanoo da bë hã sahõnh hẽ bë wë bedoh doo.

Matthew 10:7 in Nadeb

7 Bë mahõm me hahỹ panyyg bë maher'ood sa hã: “Edaa däk hỹ pong jé hawät do ji tabag'ããs doo”, näk da bë kyyh.

Matthew 11:11 in Nadeb

11 —Né hup ỹ né hẽ hahỹ ỹ her'oot doo: Badäk hahỹỹ bä habong do sa mahang, dooh Jowãw bahǟnh nu gadäk péh. Ti tahado né paawä, hỹ pong jé hawät do bag'ããs do karapee hedoo do sa mahang, jããm hẽ hyb n'aa sakog its né paawä, Jowãw bahǟnh tanu gadäk hỹỹ kä.

Matthew 11:20 in Nadeb

20 Ta wób sa panang bä tapehuuj wät do bahǟnh Korasĩn, Betsaj-Da häd enäh doo bä Jesus pehuuj wät. Ti hado né paawä dooh rah'yy kawereem bä ta ti panang häd enäh do buuj. Ti hyb n'aa Jesus ky n'aa tapaa mä sa hã. Hahỹỹ d' mä ta kyyh:

Matthew 12:41 in Nadeb

41 Niniwéh buuj raky n'aa tapaa da P'op Hagä Do matym gó da hẽ badäk hahỹỹ hã habong doo, sahõnh hẽ P'op Hagä Do ky n'aa etyy noo gó kä. Jonas maher'oot noo gó, rat'yyd kamehĩĩn nesaa do ramoo bok do hã. Nesaa do reréd hõm. Jonas bahǟnh ỹ ti hỹỹh. Ti hado né paawä, dooh bë t'yyd kamehĩĩn bä nesaa do bë moo bok do hã, dooh bë eréd bä, ti hyb n'aa né hẽ Niniwéh buuj bë da raky n'aa tapaa.

Matthew 13:11 in Nadeb

11 Ti m' taky hadoo sa hã: —Bë hã P'op Hagä Do an'oo däk bë bahapäh hyb n'aa pooj jé ji nahapäh do hỹ pong jé hawät do bag'ããs do ky n'aa hã, ta wób sa hã dooh.

Matthew 13:24 in Nadeb

24 Ti m' panyyg see ky n'aa me Jesus maher'oot mä sa hã. Hahỹỹ da ta kyyh: —Hahỹ panyyg ky n'aa hadoo hỹ pong jé hawät do bag'ããs do ky n'aa: Ti awät aj'yy joom tym baad hadoo do ta gëëw gó hejoom doo.

Matthew 13:31 in Nadeb

31 Ti m' panyyg see ky n'aa gó Jesus maher'oot mä sa hã. Hahỹỹ da ta kyyh: —Joom motaad häd näng do tym nad'ëëd is do aj'yy ejoom do ky n'aa hadoo, hỹ pong jé hawät do bag'ããs do ky n'aa.

Matthew 13:33 in Nadeb

33 Ti m' panyyg see ky n'aa me Jesus maher'oot mä sa hã. Hahỹỹ da ta kyyh: —Pãw makuj n'aa ỹỹnh ado däk doo, hajõng tiriig s'ëëb mahang tamekuuj däk do ky n'aa hadoo hỹ pong jé hawät do bag'ããs do ky n'aa. Baad ỹỹnh bajõõts däk, baad takamekuuj wät bä kä sahõnh hẽ tiriig s'ëëb mahang —näng mäh.

Matthew 13:44 in Nadeb

44 Ti m' Jesus ky hadoo: —Tak'ëp ky n'aa gebah doo, joom banäng bä kejën këë do ky n'aa hadoo hỹ pong jé hawät do bag'ããs do ky n'aa. Tak'ëp ky n'aa gebah do aj'yy see baw'yyt joom banäng doo bä. Ti p'aa hẽnh tajeh'aa këë. Tii bä, sahõnh hẽ tabesëëm hõm ta wë hanäng doo, tak'ëp tah'yy gadajang do hyb n'aa. Tii kä, ta ma paa säm me tametsẽẽ joom banäng doo, ky n'aa gebah do bakëë bä —näng mäh.

Matthew 13:47 in Nadeb

47 Ti m' Jesus ky hadoo ẽnh: —Karahi me tah'ỹỹb rames'aak do ky n'aa hadoo na-ããj hẽ, hỹ pong jé hawät do bag'ããs do ky n'aa. Karaj'aa me radatu karahi. Hajõng hedoo pé sa mo haj'aa.

Matthew 13:52 in Nadeb

52 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã: —P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk doo, hỹ pong jé hawät do bag'ããs do ky n'aa hã na-ããj hẽ ma kamet'ëëg wät doo, tób danäh ta tób bä naa ky n'aa gebah do manyyh do hadoo ta wób hã tametëëh hyb n'aa. Ta gawakõ gó naa, aj'yy manyyh ky n'aa gebah do tenäm do paah. Ky n'aa gebah do papuuj hedoo do tamanyyh ta mahang, ky n'aa gebah do pooj nä ta mahang —näng mäh.

Matthew 18:1 in Nadeb

1 Ti m' ti noo gó ta ma matëg rabana Jesus wë ti m' rabeaanh: —Ny hadoo do sa bahǟnh hyb n'aa jawyk doo, hỹ pong jé hawät do bag'ããs doo bä? —näk mäh.

Matthew 18:23 in Nadeb

23 —Ta tii da ỹ wén mejũũ, hahỹ panyyg ky n'aa hadoo do hyb n'aa hỹ pong jé hawät do bag'ããs do ky n'aa: Ti awät hëëj bagã n'aa. Kũũt enäh ta karom ta wë. Tii bä tanaëënh ta wë ta karom sa kũũt rabep'aak hyb n'aa.

Matthew 20:1 in Nadeb

1 Ti m' Jesus ky hadoo: —Ta ti ỹ wén her'oot, joom danäh bad'oo doo da hahỹ panyyg hã, ti hadoo hỹ pong jé hawät do bag'ããs doo bä —näng mäh. —Bäp paa joom danäh bahõm kän ajyy tabats'yyt hyb n'aa ta joom uwa häd näng do mahang ramoo bok hyb n'aa.

Matthew 21:29 in Nadeb

29 Ti wah'ëëh hadoo do ky hadoo: “Dooh. Dooh ỹ ahõm bä”, näng. Tii d' né paawä ta kyyh, nayyw hẽ ta h'yyb tabah'ỹỹt, ti tabahõm tamoo wät hyb n'aa.

Matthew 22:2 in Nadeb

2 —Hahỹ panyyg ky n'aa hadoo hỹ pong jé hawät do bag'ããs do ky n'aa —näng mäh. —Ti awät hëëj bagã n'aa ta t'aah katëë do waa n'aa, ta tä n'aa tamoo wät doo.

Matthew 23:13 in Nadeb

13 Ti m' Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk do hã, Pariséw hã na-ããj hẽ Jesus ky hadoo: —Baad nado bë hã Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk doo. Baad nado bë hã Pariséw. J'ooj madäk do ky ken'yym do bëëh! —näng mäh. —Bë gatsë hỹ pong jé hawät do bag'ããs doo, ta bag'ããs do karapee ta wób ranadoo hyb n'aa. Bëëh, dooh bë karẽn bä tabag'ããs do karapee bë do bä. Jé karẽn do hã bë gatsë sa mahǟnh.

Matthew 25:1 in Nadeb

1 Ti m' Jesus ky hadoo ẽnh: —Hahỹ panyyg ky n'aa hadoo hỹ pong jé hawät do bag'ããs do ky n'aa Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do matëëh noo gó: Atsëm ji moo sahõnh hẽ maruus rabahõm sa najiis patug pan'aa hã rakataa hyb n'aa ta ỹỹm pan'aa tabehëën hẽnh. Sa moo gó sa bag rapatsëë.

Matthew 25:14 in Nadeb

14 Ti m' Jesus ky hadoo ẽnh: —Hahỹ panyyg ky n'aa hadoo na-ããj hẽ hỹ pong jé hawät do bag'ããs do ky n'aa, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do kajaa noo gó. Aj'yy dawëë tabahõm do pooj jé ta dajẽẽr ta karom hã tets'ëë hõm do rabahag'ããs hyb n'aa ta s'ee hẽnh tawäd nuuj jé hadoo tii. Tabahõm do pooj jé, aj'yy naëënh ta karom ta wë.

Mark 1:4 in Nadeb

4 Nanäng panäk doo, Jowãw nu gahem'uun do paa m' tii. Tabanawäng bä paa m' tabawät. Tanu gemuun hõm paa m' hajõk. Taher'oot sa hã raberéd hõm hyb n'aa nesaa doo, ranu kemuun hõm hyb n'aa nesaa do raberéd hõm do heen n'aa, P'op Hagä Do awug hõm hyb n'aa nesaa do sa h'yyb tym gó hanäng doo.

Mark 1:15 in Nadeb

15 Hahỹỹ da m' ta kyyh: —Kaja däg kän ji P'op Hagä Do bag'ããs doo. Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ bë eréd hõm nesaa doo. P'op Hagä Do hã bë h'yy kawareem. Bë ky dahé ti panyyg hanäm doo —näng mä Jesus.

Mark 6:12 in Nadeb

12 Ti m' rabahõm kän. Raketyn hõm. Jé pad'yyt hẽ m' rabaher'oot reréd hõm hyb n'aa nesaa doo.

Luke 6:20 in Nadeb

20 Ti m' ta ma matëg wë Jesus ty däng, ti m' taky hadoo sa hã: —P'op Hagä Do ky n'aa edëng bëëh, kas'uut doo, P'op Hagä Do bag'ããs do karapee bë bahadoo do hyb n'aa.

Luke 9:2 in Nadeb

2 Ti m' tamejũũ mä rabahõm, ji P'op Hagä Do bag'ããs do ky n'aa rabaher'ood hõm hyb n'aa, nahëë enäh do rabaheso hõm na-ããj né hẽ.

Luke 10:9 in Nadeb

9 Nahëë enäh doo, bë nahëë sog hõm. Hahỹỹ da bë her'oot sa hã: “Edah bë hã P'op Hagä Do bag'ããs doo”, denoo da —näng mäh.

Luke 11:20 in Nadeb

20 P'op Hagä Do ky gabuuj gó né hẽ ti ỹ hebë do karap'aar h'yyb nesaa doo. P'op Hagä Do ji tabag'ããs do kaja doo kä bë wë, ta ti metëëh bë hã —näng mäh.

Luke 13:3 in Nadeb

3 Dooh. Tak'ëp nesaa do sa hã, ta wób sa mahǟnh hyb n'aa nado. Bë hã na-ããj hẽ da tabadäng P'op Hagä Do mo haj'aa nesaa do bë moo bok do säm, nesaa do bë neréd bä. Tabanesaa hẽnh bë da tah'eed hõm.

Luke 13:5 in Nadeb

5 Dooh. Ti hyb n'aa nado. Bë hã na-ããj hẽ da tabadäng P'op Hagä Do mo haj'aa, nesaa do bë moo bok do säm, nesaa do bë neréd bä. Tabanesaa hẽnh bë da tah'eed hõm —näng mä Jesus.

Luke 15:7 in Nadeb

7 Bë ỹ maher'oot hahỹỹh —näng mä Jesus: Ti hadoo né da hỹ pong jé P'op Hagä Do pa habong doo, tak'ëp da ratsebé baad nadoo do paa see h'yy kawareem bä P'op Hagä Do hã. 99 hadoo baad habong doo, dooh hyb n'aa rah'yy kawereem pé sa hyb n'aa ratsebee né paawä, ta bahǟnh ratsebé, sét hẽ baad nadoo do paa P'op Hagä Do wë h'yy kawareem do hyb n'aa —näng mä Jesus.

Luke 15:10 in Nadeb

10 Ta ti hadoo, P'op Hagä Do ããs ta pa hab'ëëh do ratsebé nesaa do moo hew'ëët do paa see P'op Hagä Do hã tah'yy kawareem bä.

Luke 16:30 in Nadeb

30 “Dooh, wahë ỹ n'aa”, näng aj'yy. “Sét hẽ dejëp do mahang ganä wäd bä, sa wë tahõm bä, tii bä kä da rah'yy kawereem P'op Hagä Do wë”, näng aj'yy kyyh.

Luke 21:31 in Nadeb

31 Ti hadoo né da, sahõnh hẽ ta ti bë ỹ maher'ood wät do kaja däk bë bahapäh bä, edaa däk P'op Hagä Do bag'ããs doo —näng mäh.

Luke 24:47 in Nadeb

47 Kristo ky gabuuj sahõnh hẽ häj n'aa babuuj sa hã rabaher'ood hõm da hahỹ ky n'aa: P'op Hagä Do awug hõm da sahõnh hẽ nesaa do ji moo wät do paah, ta hã ji h'yy kawareem bä. Jerusarẽnh bä naa da radu doo raher'ood hõm doo —näng mä Jesus.

John 3:3 in Nadeb

3 Ti m' Jesus ky hadoo ta hã: —Dooh hajaa pé P'op Hagä Do bag'ããs do karapee ji do bä, p'aa hẽnh ji nenyy bä. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ her'oot doo —näng mä Jesus Nikodẽm hã.

Acts 2:38 in Nadeb

38 Ti m' Peed ky hadoo: —Taw'ããts hẽ bë h'yy kawareem P'op Hagä Do wë. Taw'ããts hẽ Jesus Kristo häd gó bë ranu gemuun hõm, ta ti heen n'aa. Tii da nesaa do bë h'yyb tym gó hanäng do P'op Hagä Do awug hõm da. Tii bä da tanoo da ta Sahee bë hã —näng mäh.

Acts 3:19 in Nadeb

19 Ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ bë t'yyd kamehĩĩn bë bad'oo do hã. Bë h'yy kawareem, P'op Hagä Do hã bë h'yy ka'eeh, nesaa do bë h'yyb tym gó hanäng do tabawug hõm hyb n'aa, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do bë tah'yyb en'yym hyb n'aa,

Acts 11:18 in Nadeb

18 Ti m' ramaa napäh bä m' Peed her'oot doo, dooh m' ranabuuj gedo boo bä kä. Ti m' radu doo P'op Hagä Do raj'aa etsë. Hahỹỹ da m' sa kyyh: —Judah buuj nadoo do hã na-ããj hẽ P'op Hagä Do anoo ta hã rah'yy kawapëën, ta hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa, edëb had'yyt do ragadoo hyb n'aa kä P'op Hagä Do pa —näk mä sa kyyh.

Acts 17:30 in Nadeb

30 P'ooj ub P'op Hagä Do hyb n'aa mabaan hõm tii da ji adoo bä. Hỹỹ kä ti dooh. Hỹỹ kä tamejũũ sahõnh hẽ badäk hahỹ haw'ããts hẽ habong do reréd hõm nesaa doo, ta hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa kä.

Acts 20:21 in Nadeb

21 Judah buuj, Judah buuj nadoo do sa hã na-ããj hẽ ỹ baher'oot nesaa do raberéd hõm hyb n'aa, P'op Hagä Do hã rah'yy kawereem hyb n'aa, Jesus, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa.

Acts 26:20 in Nadeb

20 Nayyw hẽ kä ỹ baher'ood kän Jesus ky n'aa Damas-Ko bä habong do sa hã, ta jawén Jerusarẽnh bä habong do sa hã, sahõnh hẽ Judah häj n'aa bä habong do sa hã kä. Ỹ maher'oot na-ããj hẽ Judah buuj nadoo do sa hã. Sa hã ỹ her'oot nesaa do raberéd hõm hyb n'aa, P'op Hagä Do hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa kä. Ỹ her'oot sa hã, baad rababok hyb n'aa, baad ub ji bahapäh hyb n'aa nesaa do reréd hõm doo, P'op Hagä Do hã rah'yy kae däk doo.

2 Corinthians 7:10 in Nadeb

10 Ji h'yy katón do P'op Hagä Do gadoo doo, ji h'yy kawareem baad hadoo do wë tan'oo bä. Baad hadoo do wë ji h'yy kawareem doo, ji h'yyb tym tabed'ëëp tan'oo bä kä. Ti hyb n'aa dooh ji jesyg bä ta ti hedoo do ji h'yy katón doo. Ji gadoo né hẽ. Badäk hahỹỹ hã habong do P'op Hagä Do hã h'yy kana'eeh do rah'yy katón doo, ji h'yyb tym dajëp tan'oo bä.

Colossians 1:13 in Nadeb

13 Ër ted'ëëp Nesaa Do Yb moo gó naa, badagyp hadoo do bag'ããs doo. Ta T'aah takamahä̃n do ër hã tabagãã kän, P'op Hagä Do an'oo bä kä.

2 Timothy 2:25 in Nadeb

25 Taw'ããts hẽ kaja hẽ denaa hẽ rama metëëk sa hã ganen'aak doo. Nepäh P'op Hagä Do h'yyb wareem bä, baad hadoo do ky n'aa rabahapäh, raky daheeh hyb n'aa.

Hebrews 6:1 in Nadeb

1 Ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ ër hyb n'aa matakëë baad tagahoot hyb n'aa ër hã sahõnh hẽ ër hã Kristo metëëh doo, baad ër bahaja däk hyb n'aa. Taw'ããts hẽ dooh ër abaj had'yyt hẽ jããm hẽ pooj jé Kristo ky n'aa ër rama metëëk doo. Taw'ããts hẽ dooh p'aa hẽnh ër abaj jããm hẽ pooj jé ër ma kamet'ëëg wät doo, daap hadoo do ji moo wät do ji eréd hõm do ky n'aa hedoo doo, P'op Hagä Do hã ji h'yy ka'eeh do ky n'aa hedoo doo,

2 Peter 3:9 in Nadeb

9 Dooh P'op Hagä Do hyb n'aa p'eed bä taky däng do tamoo wät hyb n'aa, ta wób red'oo. Tii d' nado. P'op Hagä Do ky däng do tawén kanajaa nä, bë tahyb n'aa b'aah do hyb n'aa. Dooh né takarẽn bä gawatsik péh. Takarẽn sahõnh hẽ rah'yy kawereem, ta hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa paawä.

Revelation 2:5 in Nadeb

5 Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ bë hyb n'aa newë ta ti tak'ëp bë es'õõs doo, ỹ bë kamanahä̃n wät doo. Taw'ããts hẽ bë t'yyd kamehĩĩn. P'aa hẽnh bë moo boo baad hadoo do pooj jé bë moo bok do paah. Bë t'yyd kamanehĩĩn bä, ỹ da ana bë wë, ỹ ado hõm da bë bag tyng tabasooh doo bä naa.

Revelation 2:21 in Nadeb

21 Ỹ gamedaa wät ta ti ỹỹnh t'yyd kamehĩĩn hyb n'aa paawä. Ti hadoo né hẽ, dooh tat'yyd kamehĩĩn bä. Dooh takarẽn bä teréd hõm bä ta patug nadoo do sa sii tabahe'ỹỹh doo.